Magnezij

Magnezij ima velik pomen za človeški organizem, saj je nujen za ohranjanje celotnega fiziološkega in presnovnega ravnovesja, ker sodeluje pri zagotavljanju potrebne energije v naših celicah. Ena glavnih nalog magnezija je stabilizacija strukture molekule adenozin trifosfata (ATP), ki predstavlja osnovno obliko shranjevanja kemične energije v celici. Brez magnezija se kemična energija, proizvedena v celicah, ne bi mogla shraniti in uporabljati skladno z osnovnimi biokemičnimi zakoni. Zaradi stabilizacije naših energijsko bogatih spojin magnezij sodeluje pri aktivaciji približno tristotih encimov, nujen je za asimilacijo mineralov kalcija, kalija in fosforja ter je nepogrešljiv pri presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov.

V organizmu se v največjem delu (približno 70%) nahaja v kosteh in zobeh (daje trdnost zobni sklenini), približno 30% pa v mehkih tkivih in telesnih tekočinah znotraj celic. Dejavniki, kot so stres, šport, bolezni (npr. diabetes) ali jemanje določenih zdravil (npr. diuretiki), lahko močno vplivajo na potrebo po magneziju.

Magnezij pomaga:
● Ohranjati dobro funkcijo živcev in mišic
● Pri sproščanju mišic
● Pri absorpciji in presnovi kalcija, natrija in kalija
● Pri izkoriščanju B kompleksa, C in E vitaminov
● Pri razgradnji hrane

Simptomi pomanjkanja magnezija:
● Tikanje
● Krči
● Napetost in bolečine v mišicah
● Občutljivost na hrup

Naravni viri magnezija so:
● Morska hrana
● Neobdelana žita
● Oreščki
● Semena
● Stročnice

Velike količine magnezija se izgubljajo z znojenjem. Preventivni odmerek je 300-400 mg dnevno, 500-1500 mg pa za zmanjšanje močnih vnetij ali krčev. Magnezij ni toksičen, vendar je treba biti previden v primeru okvarjene funkcije ledvic. Odmerki nad 6000 mg na dan lahko povzročijo neprijetne stranske učinke, kot so driska, slabost, bruhanje in znižanje krvnega tlaka.